Petra

27. januarja zvečer je Maša dobila sestrco me pa še eno sestrično. JUPIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

Teta Tina in mala Petra sta dobro. Komaj komaj čakamo, da spoznamo Petro še v živo 🙂 Seveda se bomo najprej 200% pozdravili!!

Advertisements

Status: še kr bolni

Norice so bile kr znosne, pik srednje veliko, dve malo nadležni (ena tik pod levim očesom in ena na jeziku). Žal pa so norice kar dobro razturile drugače zelo trden imunski sistem naše male bojevnice in je sicer nepomembna Larina virozica pri Ajši dobila krila in jo revo popolnoma ohromila. Vročina in grozen kašelj ter piskanje v pljučih. Smo se malo bali diagnoze a smo ušli pljučnici. Virusno vnetje dihalnih poti. Je že zgledalo bolje, pa je Ajša v noči na soboto zakuhala na skoraj 40°C. In joa zdaj cartamo, 2x na dan Ventolin, starca pa imata na rezervi flašo Hikonsila. In zdaj čakata, a bo treba jo odprt al bomo spelljali brez.
Držite pesti!!

Status: pikasti

🙂

pričakovali smo jih že okol božiča (ja, ja, kr smejte se), pa se takrat zgleda niso prjele. So se en malo kasneje, tko da trenutn trend je “nor”. Da pa Ajši ne bi bilo dolgčas, si je Lara navlekla nek virus, da kašlja ko kaka stara lokomotiva (in kuha zraven en malo).

Ni nam hudo 😉 Sam starca sta mal utrujen. Mal bl no, kt že itak .
wpid-1390031176070.jpg

2013 in review

The WordPress.com stats helper monkeys prepared a 2013 annual report for this blog.

Here’s an excerpt:

The concert hall at the Sydney Opera House holds 2,700 people. This blog was viewed about 39,000 times in 2013. If it were a concert at Sydney Opera House, it would take about 14 sold-out performances for that many people to see it.

Click here to see the complete report.

2014

SREČNO NOVO LETOOOOOOOO!!!!!

Končno – konc teh počitnc. Pa to je za znort (pa ne okol govort!). Sem, tam, hodit, plavat, obiski, jest, žurirat … ni blo konca. Prav vrtec sva začeli z Ajšo pogrešat – vsaj mal miru in reda! Ja no, vam povem …

Po Žilcah na božični dan, ko nas je skorej odnesl in je imel Adi strašno prometno nesrečo (brez panike, imel je super angela varuha, je živ in se bodo kosti zacelile same od sebe), smo naslednji dan praznovali mamin RD. Ma je blo to bl tko, nič žurke pa to, še torte taprave ni imela. Je bla kr mal žalostna no, jest ne vem, slabo si je to zorganizirala … čeprav svečko smo pihal in upihnil (ja, nismo jih mel tolk, kolkr let je praznovala, k jest tud nimam tolk prstov na rokah!) in darile je dobila. Ma sej mami je bla čist vesela, sam vse skup ni zgledal lih podobn rojstnemu dnevu, k sva ga mi2 z Ajšo mele, sam povem.

No, pol sm pa jest, Lara, zapustila domače in šla v KK na počitnce. Najprej smo se v Ljubljani ustavli in se z ladjico vozili pa lučke (in balone) gledali. Smo se šli kopat v Čateške in so bli nasledn dan vsi neki utrujeni, jest res ne vem, zakaj?!?! Men je blo fajn, sploh, ker bi drgač mogla u hrib z Ajšo, sta jo (spet) nesla na Planino (ona se ne pritožuje, ker jo nosijo, jaz morm pa PEŠ). Sta jo pol za nagrado nesla še enkrat v mesto lučke gledat. Pa na kuhanca (dokazi spodej)! No, v nedeljo pol smo se pa dobil pr babi Jožici, kjer je bla pa torta pa dobila sem od Barbi trak pa špangico z belščicami. Mi ful paše!
In sem mislila, da v ponedeljek bomo pa lepo doma, mal počival. Neeeeeeeeeeeeeeeeeee, pomota. Vstat in via Portorož – spet KOPANJEEEEEEEEEEEEEEE. Je blo luštn, sam mal se bojim, da mi bo plavalna kožca med prsti zrasla (mami je to rekla). Sej zaenkrat še nisem žabi podobna, nč bat. Tud Ajši je blo všeč, ni hotla nič spat in lih tko je hotla bit skooooz u vodi.

In pride torek – še predn smo vstali, je mami že mixala, k da smo pri pekih (oni sred noči pečejo kruh pa rogljičke, a ne). No, pol je pa ati moral nekaj še po nakupih, me, babe, smo pa šle na kavo. Z Jonom. 😀 Ja, pa z njegovo sestrco pa sestrično in bratrancem pa še Liza je pršla. In je Ajša dobila še eno darilo za RD in obe sva doble vsaka svoj avto. In to BMW, a veš, Tjaša! Jest mam bevga, Ajša pa ardečga! Pol smo mel, čist čudn, za kosilo sam eno juho!!?? Ja, mami in ati sta veselo v kuhni se menjavala, pol mi pa le povejo, da pridejo Kenki na večerjo. In sem jih koooomaaaaaj dočakala – in smo mel večerjo. Baje, da je blo nečesa konc, pa skoz smo mogl “srečno novo leto” govort. No, sej je vseen, nama  z Mašo je blo fino – NI BLO TREBA SPAT. SPLOH! Po večerji, k je bla čist tema, smo šli še ven, sva še plesale, pol smo pa še toto jedl pa televizijo gledal. In pol je bla polnoč in je  grmelo. Sem bla kr mal razočarana – saj je blo neki raket pa ogmemet pa to, sam pokal je pa tolk, da so moja ušesa bolela. Sem se pol kr spat pobrala.

No, in danes je menda novo leto. Ne vem, men se nč drgač ne zdi. Roman je bil na kosilu, to ni novo, aja, edin darilo sem spet dobila. saj vem, mami je čist tečna zarad teh daril. Hja, men je fino 😀

Jutr pa spet po starem, vrtec. Nov let gor al dol 🙂